Znana so zmagovalna dvorišča poziva mariborskim dvoriščem
DVORIŠČA - ZELENI PROSTORI SKUPNOSTI
Znana so zmagovalna dvorišča poziva mariborskim dvoriščem
Strokovna komisija je izbrala tri mariborska dvorišča, ki bodo v okviru projekta deležna strokovne podpore, skupnostnih aktivnosti in finančne pomoči za njihovo preobrazbo v bolj zelene, povezovalne prostore.
Med prijavami so najbolj prepričala dvorišče Vetrinjskega dvora, ki ga je prijavil KUD Coda, dvorišče na Koroški ulici 18 z nosilcem prijave MKC Maribor ter kare med ulicami Moša Pijade, Levstikova in Machova, ki ga je prijavila stanovalka Zdenka P. Vsako izmed njih je pokazalo potencial za skupnostni razvoj, prostorsko izboljšavo in povezovanje prebivalcev.
Vetrinjska ulica 30: Skupnost že razpravlja o izzivih in potencialih dvorišča. Foto: Boštjan Selinšek
Vetrinjska ulica 30: Dvorišče je že danes zelo vabljivo. Foto: Boštjan Selinšek
Podpora in sredstva za uresničitev
Izbrana dvorišča bodo vključena v proces, ki jim bo omogočil podporo strokovnjakov z arhitekturnega in krajinskega področja, zasnovo in načrtovanje ureditve, pripravo dolgoročnega vzdrževalnega načrta ter organizacijo skupnostne delovne akcije. Poleg tega bodo prejela tudi enkratno finančno pomoč v višini tisoč evrov za materialne stroške, povezane z izvedbo prostorskih izboljšav.
Koroška cesta 18: Uporabniki in stanovalci sodelujejo pri oblikovanju prihodnje podobe dvorišča. Foto: Boštjan Selinšek
Koroška cesta 18: Rezultat enega izmed preteklih skupnostnih posegov. Foto: Boštjan Selinšek
Skupnost v središču prenove
Prva srečanja z vsemi prijavitelji so že potekala. Na njih so skupaj z ekipo projekta opredelili potrebe skupnosti in prostorske izzive posameznih lokacij. Na podlagi zbranih informacij sta strokovnjakinji s področja arhitekture in krajinske arhitekture oblikovali predloge ukrepov, ki ustrezajo značilnostim vsakega dvorišča posebej.
V naslednjih mesecih bodo potekale številne aktivnosti, ki bodo pripeljale do konkretnih posegov v prostoru. Cilj teh aktivnosti ni le izboljšati vizualno podobo dvorišč, temveč spodbuditi srečevanje in sodelovanje med prebivalci, okrepiti občutek pripadnosti soseski ter dvigniti zavest o pomenu skrbi za skupne površine. Nenazadnje želimo s skupnostnim pristopom vplivati tudi na dolgoročno kakovost bivanja v mestnih soseskah.
Kare na Taboru: Skupnost se povezuje ob prvi analizi prostora in izraženih željah stanovalcev. Foto: Boštjan Selinšek
Kare na Taboru: Vizije prenove dobivajo obliko skozi prve strokovne predloge in skice. Foto: Boštjan Selinšek