Prenova dvorišča Andeškega hrama v Slovenj Gradcu

V samem središču Slovenj Gradca, na Glavnem trgu 28a, se za mestnimi fasadami nahaja dvorišče Andeškega hrama – odprt, a večinoma prehoden prostor v lasti občine, ki ga uporabljajo različne kulturne organizacije ter v manjši meri tudi stanovalci okoliških objektov.

Čeprav se na dvorišču občasno odvijajo manjše aktivnosti, prostor v osnovi ostaja premalo izkoriščen. Prav v tem pa so uporabniki prepoznali njegov potencial – da postopoma postane prijetnejši, bolj zelen in bolj uporaben za krajše zadrževanje.

Projekt je hkrati predstavljal tudi pomemben korak prenosa dobre prakse urejanja dvorišč iz Maribora v Slovenj Gradec. Izhodišča projekta Dvorišča – zeleni prostori skupnosti so bila prilagojena novemu okolju, lokalnim potrebam in značaju prostora.

V ospredju niso bili veliki posegi, temveč postopno izboljševanje prostora in odpiranje dialoga med različnimi uporabniki.

Skupnost je kot ključne izzive prepoznala pomanjkanje zelenja in sence, neenotno podobo obstoječe opreme ter neusklajeno rabo prostora. Ob tem se je pokazala tudi potreba po več sodelovanja med stanovalci, uporabniki in upravljavci prostora.

Dvorišče je bilo prepoznano kot miren in varen prostor, ki bi lahko nudil prijetnejše pogoje za krajši postanek, sprostitev ali občasne manjše aktivnosti in dogodke. V procesu so se zato oblikovali predlogi za dodatno ozelenitev, posodobitev obstoječih korit, ureditev manjšega bralnega kotička ter vzpostavitev več sence v poletnih mesecih.

Skozi usklajevanja so se izoblikovala različna pričakovanja glede prihodnje rabe prostora. Del uporabnikov je izpostavil pomen miru in zadržanosti pri posegih, zato so bili nekateri predlogi prilagojeni ali opuščeni. Prav skozi dialog pa se je postopoma oblikoval nabor rešitev, ki ohranjajo ravnovesje med različnimi potrebami.

Izvedeni posegi so bili usmerjeni predvsem v izboljšanje prostorske podobe in kakovosti bivanja. Na dvorišču so bila umeščena nova fiksna korita z rastlinami, izbranimi po načelu enostavnega in dolgoročnega vzdrževanja, vzpostavljen pa je bil tudi manjši bralni kotiček za mirnejšo uporabo prostora.

Pomemben del ureditve je predstavljala tudi smiselna prerazporeditev obstoječih umetniških del lokalnega umetnika, ki dodatno poudarjajo skupnostni značaj in prepoznavni ambient dvorišča.

Sivino prehodnega prostora je zamenjala svežina zelenja, ki uporabnike, stanovalce in mimoidoče tiho nagovarja k postanku, sprostitvi in prijetnejšemu sobivanju.

Proces urejanja dvorišča je hkrati pokazal, kako lahko že manjši posegi, skupno delo in odprt dialog med občino, uporabniki in stanovalci ustvarijo pomembno spremembo v doživljanju prostora.

Morda je prav v tem največja vrednost takšnih intervencij, da tudi prehodni prostori postopoma postanejo kraji srečanja, miru in odpornosti.