Živa dvorišča bodo tudi letos zaživela v sklopu Festivala Lent! Tokrat bomo s programom obogatili štiri edinstvene lokacije: dvorišče na Vojašniškem trgu 6, dvorišče na Gosposki ulici 28, dvorišče na Krekovi ulici 4 in dvorišče na Slovenski ulici 13. Vabljeni, da preletite pester program in se nam pridružite na katerem od dvorišč – vsak dan prinaša nove izkušnje, ustvarjalnost in druženje!

Domen Kodrič je Mariborčan, zgodovinar, ljubitelj vikinške zgodovine in vidni član plemena Maistrov Marpurgov, kjer kot Thorov ljubljenec opravlja naloge bojevnika, izdelovalca verižnih srajc in skalda, pesnika. Leta Gospodovega 2025 je pri Založbi Pivec objavil svoj prvenec, zgodovinsko-fantazijski roman Južni Viking, ki preplete zgodovinsko resničnost in skandinavsko mitologijo v fantastično sago, v kateri se z Bjornom Železnobokim spopademo s človeškimi in nadnaravnimi nasprotniki in se poigramo z mislijo: kaj pa, če se Vikingi niso ustavili le na jugu Italije. Kaj, če jih je poklical severni Jadran, kaj, če jih je v svoje naročje zvabila triglava gora? O Vikingih in njihovih bogovih, o plenjenju in bojih, o vročih ljubimkanjih in strašnih pošastih in še čem bo tekla beseda, Domen pa vam bo pripravil še čisto posebno, enkratno skaldsko poslastico.

Vabljeni na ustvarjalno delavnico, kjer bomo na igriv način odkrivali osnovna načela delovanja kamere obscure – preprostega optičnega pripomočka, ki omogoča projiciranje motiva iz zunanjega sveta na notranjo površino. Pod strokovnim mentorstvom Gregorja Salobirja bodo udeleženci izdelali svojo lastno kamero obscuro, jo z lastno ustvarjalno kreativnostjo popestrili in z njo raziskovali zanimive kotičke čudovitega dvorišča na Vojašniškem trgu 6. Vsak udeleženec bo svoj unikatni izdelek lahko odnesel domov! Pridružite se nam in skupaj odkrijmo, kako nekaj tako preprostega lahko ustvari pravo vizualno čarovnijo! * Primerno za udeležence od 8. leta starosti dalje. Zaželena prisotnost staršev/skrbnikov tekom delavnice.

Domen Kodrič je Mariborčan, zgodovinar, ljubitelj vikinške zgodovine in vidni član plemena Maistrov Marpurgov, kjer kot Thorov ljubljenec opravlja naloge bojevnika, izdelovalca verižnih srajc in skalda, pesnika. Leta Gospodovega 2025 je pri Založbi Pivec objavil svoj prvenec, zgodovinsko-fantazijski roman Južni Viking, ki preplete zgodovinsko resničnost in skandinavsko mitologijo v fantastično sago, v kateri se z Bjornom Železnobokim spopademo s človeškimi in nadnaravnimi nasprotniki in se poigramo z mislijo: kaj pa, če se Vikingi niso ustavili le na jugu Italije. Kaj, če jih je poklical severni Jadran, kaj, če jih je v svoje naročje zvabila triglava gora? O Vikingih in njihovih bogovih, o plenjenju in bojih, o vročih ljubimkanjih in strašnih pošastih in še čem bo tekla beseda, Domen pa vam bo pripravil še čisto posebno, enkratno skaldsko poslastico.

Hiše, v katerih je v po današnjih standardih nemogočih bivalnih razmerah živelo tudi po več 30 ljudi, so bile dom marsikaterega otroštva in mladosti. Lent tistega časa je bil drugačen. Stranišča na štrbunk, greznice sredi dvorišča z odtokom v Dravo, prašno-blatne ceste, pa letalska bomba, ki je še dolgo ležala na pol v vodi, na pol na kopnem, otroci, ki zbirajo odpadno železo, in nepisano, a delujoče pravilo lentarske hore legalis, po kateri je bilo treba v zavetje doma takoj, ko so se na večer prižgale svetilke mestne razsvetljave ... A to je le delček spominov na Pristan. Kako je bilo takrat, nam bodo razkrila pričevalna moč v času nastanka povsem vsakdanjih fotografij Leona Joske in Karla Leskovarja ter izjemen dokumentarec o Lentu Viljema Klemenčiča. Vabljeni na otvoritev razstave Lent nekoč, ki jo bosta dopolnila pogovor z ustvarjalci teh izjemnih del, vključno z mestnim viničarjem in kronistom Staneta Kocutarja ter filmska projekcija. Skupaj bomo obujali spomine o življenju na Lentu – o vsakdanjih zgodbah, ljudeh in prostorih, ki so zaznamovali ta edinstveni mestni predel ter o tem, kako se je skozi čas spreminjal. Dogodek bosta povezovala Vid Kmetič in Rok Kajzer. Razstava bo na ogled do 24. 6. 2025 in sicer: 22. 6. 2025: 10.00 - 12.00 in 17.00 - 20.00 23. 6. 2025 in 24. 6. 2025: 17.00 - 20.00

Studio BIRKA na Gosposki 28 že več kot desetletje oživlja dvorišče z ustvarjalnimi rokodelskimi delavnicami. Od leta 2012 v prostorih potekajo delavnice polstenja volne, v zadnjih dveh letih pa tudi oblikovanja gline. Lončarka Mateja vas vabi na posebno izkušnjo – umirjeno, skoraj meditativno vrtenje gline na lončarskem vretenu. Pod njenim vodstvom boste lahko oblikovali svojo skodelico ali skledico, ki vam bo ostala kot trajen spomin. Vabljeni na popoldne sprostitve, ustvarjalnosti in stika z naravnim materialom, kjer boste v prijetnem vzdušju soustvarjali utrip Živega dvorišča. *Delavnica je primerna za odrasle in otroke, starejše od 6 let. Predznanje ni potrebno!

Hiše, v katerih je v po današnjih standardih nemogočih bivalnih razmerah živelo tudi po več 30 ljudi, so bile dom marsikaterega otroštva in mladosti. Lent tistega časa je bil drugačen. Stranišča na štrbunk, greznice sredi dvorišča z odtokom v Dravo, prašno-blatne ceste, pa letalska bomba, ki je še dolgo ležala na pol v vodi, na pol na kopnem, otroci, ki zbirajo odpadno železo, in nepisano, a delujoče pravilo lentarske hore legalis, po kateri je bilo treba v zavetje doma takoj, ko so se na večer prižgale svetilke mestne razsvetljave ... A to je le delček spominov na Pristan. Kako je bilo takrat, nam bo razkrila razstava Lent nekoč, z povsem vsakdanjimi fotografijami Leona Joske in Karla Leskovarja. Vabljeni, da doživite utrip preteklosti Lenta!

Tovarishia Dance Company se predstavi s plesnimi projekti iz sezone 2024/25. Tovarishia je nastala v hiši Centra plesa kot vrh izobraževanja v sodobnem plesu. Ustvarja plesne predstave, performanse na prostem in plesne filme. Je slovenska plesna kompanija, ki se posveča fizični in tehnični zahtevnosti sodobnega plesa, hkrati pa hoče in mora sporočati, izzivati, opominjati, spominjati, osvajati in predvsem ne puščati gledalcev hladnih. Je pojem zaupanja, skupnega razvoja in sprejemanja soplesalcev v vsej njihovi norosti. Tovarishio vodijo Tovarishi, ki so za to poklicani. Koreografija: Marko Urbanek Gosak Mentorstvo solo miniatur: Katarina Rijavec Plesalci: Tovarishia Dance Company (Maja Arzenšek, Tjaša Šramel, Katarina Rijavec, Amy Anne Kennedy, April Veselko, Ajda Pfifer) ter Ema Breg in Laura Zaverski

Andrej Vilčnik in Ida Harc, glasbenika iz "totega konca", se že vrsto let kalita kot samostojna kantavtorja in člana večih glasbenih zasedb. Leta 2016 sta kot solo debitanta oba nastopila na mariborskem Kantovanju ter družno ugotovila, da bi kot muzičarja dobro "pasala vkup". Tako sta kaj hitro združila talente v duet Andrej & Ida, kjer oba prispevata kitaro in vokale ter ju združujeta v prepletajoče vokalne melodije in vabljive kitarske harmonije. Igrata svoje, igrata izposojeno; malo veselo, malo otožno; malo staro, malo novo, malo za vsakogar.

Hiše, v katerih je v po današnjih standardih nemogočih bivalnih razmerah živelo tudi po več 30 ljudi, so bile dom marsikaterega otroštva in mladosti. Lent tistega časa je bil drugačen. Stranišča na štrbunk, greznice sredi dvorišča z odtokom v Dravo, prašno-blatne ceste, pa letalska bomba, ki je še dolgo ležala na pol v vodi, na pol na kopnem, otroci, ki zbirajo odpadno železo, in nepisano, a delujoče pravilo lentarske hore legalis, po kateri je bilo treba v zavetje doma takoj, ko so se na večer prižgale svetilke mestne razsvetljave ... A to je le delček spominov na Pristan. Kako je bilo takrat, nam bo razkrila razstava Lent nekoč, z povsem vsakdanjimi fotografijami Leona Joske in Karla Leskovarja. Vabljeni, da doživite utrip preteklosti Lenta!

Vabljeni na gledališki dogodek, kot ga še niste doživeli! Zakaj smo tako prepričani? Ker vas čaka improvizacijska predstava – popolnoma spontano gledališče brez vnaprej pripravljenega scenarija. Vse kar boste videli, bo za vas odigrano prvič, zadnjič in nikoli več. Pripravite svoje najbolj nore, zabavne ali nenavadne ideje, saj ne boste le navadno občinstvo, temveč aktivna publika. Skupaj bomo ustvarili nepozaben dogodek, poln igrivosti, smeha in gledališke magije!

ZveN - Zvezdana Novaković je vsestranska glasbena ustvarjalka in performerka. Sprehaja se od etno glasbe prek gledališke glasbe do z elektroniko obogatenega eksperimentiranja. V krepkem desetletju je že delovala na številnih področjih in v toliko projektih, da jih je stežka vse natančno popisati. Razpon sega od gledaliških do koncertnih odrov, od skupine Laibach do Svetlane Makarovič, od Bolgarije do Brazilije, od starodavnih tradicij do elektronike, od lutk do uprizoritvenih presežkov Jerneja Lorencija, od klasike do jazza, od poučevanja vokalnih tehnik prek študija kompozicije do vodenja pevskih zborov, od nacionalne opere do alternativnih klubov, od pripovedovanja do harfe. Vse našteto povezuje njen glas - njen ZveN. "Zven a. k. a. ZveN" je Zvezdanin solistični zvočni performans, ki je sestavljen iz vokala, harfe, elektronike in kompozicije. Vse je prepleteno z avtentičnim petjem in harfo, ob katerem gradi zvočne slike z elektronskimi instrumenti, s čimer spoji starodavno in moderno v brezčasno pesem prednikov.

Hiše, v katerih je v po današnjih standardih nemogočih bivalnih razmerah živelo tudi po več 30 ljudi, so bile dom marsikaterega otroštva in mladosti. Lent tistega časa je bil drugačen. Stranišča na štrbunk, greznice sredi dvorišča z odtokom v Dravo, prašno-blatne ceste, pa letalska bomba, ki je še dolgo ležala na pol v vodi, na pol na kopnem, otroci, ki zbirajo odpadno železo, in nepisano, a delujoče pravilo lentarske hore legalis, po kateri je bilo treba v zavetje doma takoj, ko so se na večer prižgale svetilke mestne razsvetljave ... A to je le delček spominov na Pristan. Kako je bilo takrat, nam bo razkrila razstava Lent nekoč, z povsem vsakdanjimi fotografijami Leona Joske in Karla Leskovarja. Vabljeni, da doživite utrip preteklosti Lenta!

Pozdravljam vas iz krajev jutrišnjega dne, ki so videnja kmečkih duš v preletu čez svet. (Fabrizio De André, Anime Salve) Ko je Oma tistega jutra odprla oči, je sprevidela, da ne bo mogla vstati. Čelo je sililo gor, trup je ostajal negiben kot hlod. Nekje med glavo in repom je prihajalo do strahotnega kratkega stika. »O, zlata duša,« je vzdihnila Oma. »Življenje je težko že samo po sebi, če pa imaš v lastnem truplu dva, ki vlečeta vsak na svojo stran …«. To je trenutek, ko je Oma srečala jelko. Jelka je šest tisočletij in pol negibno – kot hlod – ležala v mokri zemlji, preden sta jo v Čadrgu našla Jani in Gorazd Kutin, slučajno, ko so na robu vasi obnavljali kale. Bila je tako mokra, da je teklo od nje. Posušili so jo in jo spremenili v liro, boben in piščal. Oma in jelka sta narejeni iz istega testa: časa, ki poje. V predstavi ga bosta ozvočila pripovedovalka Nataša Kramberger in multiinstrumentalist Samo Kutin, ki bo poleg lire in bobna iz lesa tisočletne jelke igral še na hurdy gurdy, harmonij in basovsko harfo, ki jo je izdelal sam. Avtorica zasnove in besedila: Nataša Kramberger Avtor glasbe: Samo Kutin

Vabljeni na edinstveno glasbeno popotovanje, kjer boste preko komponiranih del renesančnih, baročnih in klasicističnih skladateljev ter ljudskih in jazzovskih napevov raziskovali različna glasbeno-zgodovinska obdobja. Skladbe bodo v svoji interpretaciji oživeli glasbeniki Špela Huzjak (violina), Asja Grauf (flavta) in Jaka Fiedler (kitara).

Program pripravlja društvo Hiša! in je del Festivala Lent 2025, ki ga organizira Narodni dom Maribor.
Vstopnine ni!
Več: www.festival-lent.si